Kibernetska varnost Ali se zavedamo nevarnosti, ki smo jim izpostavljeni?

Ko govorimo o kibernetski ali informacijski varnosti, imamo v mislih sektor, ki se osredotoča na zaščito omrežne infrastrukture, ne le na ravni podjetij, temveč tudi na ravni posameznih uporabnikov. Kibernetska varnost je zaščita računalnikov, strežnikov, mobilnih naprav, elektronskih sistemov, omrežij in podatkov pred zlonamernimi napadi. 

Danes smo izpostavljeni številnim vrstam groženj, ki vsak dan iščejo ranljiv sistem ali omrežje. Po podatkih INE je bilo konec leta 2020 v Španiji 31 980 000 rednih uporabnikov interneta, kar pomeni, da več kot 85 % prebivalstva, starega od 15 do 80 let, do interneta dostopa vsaj dvakrat ali trikrat na teden. Poleg tega so po državnih podatkih, pridobljenih iz medijev, španska podjetja v povprečju deležna 500 kibernetskih napadov na teden, katerih povprečni stroški znašajo 162 300 EUR. To je precej zaskrbljujoče dejstvo, saj so ti napadi sčasoma vse pogostejši.

Kibernetska varnost je postala del našega vsakdana in je dosegljiva vsem nam. Za njegovo razumevanje ni potrebno veliko znanja, temveč je treba vedeti, kako ravnati in se zaščititi pred različnimi grožnjami, ki smo jim izpostavljeni, ko uporabljamo svoje naprave in brskamo po internetu.

Vendar pa vsa kibernetska varnost ni enaka; grožnje kibernetske varnosti se lahko kažejo na različne načine. Kibernetska varnost se sooča s tremi glavnimi grožnjami:

o   El dKibernetska kriminaliteta temelji na napadih na sisteme z namenom pridobitve finančnih koristi ali motenj.

o   Kibernetski napadi so pogosto povezani z namenom zbiranja informacij v politične namene.

o   Cilj kibernetskega terorizma je oslabiti elektronske sisteme, da bi povzročili paniko ali strah.

Toda kako pridobijo nadzor nad računalniškimi sistemi? 

To so nekateri od glavnih načinov ogrožanja kibernetske varnosti:

1. Zlonamerna programska oprema

Gre za zlonamerno programsko opremo, ki jo je ustvaril kibernetski kriminalec, da bi motil ali poškodoval uporabnikov računalnik. Gre za eno najpogostejših kibernetskih groženj.

Obstajajo različne vrste zlonamerne programske opreme, med njimi naslednje:

-       Virus: program, ki se lahko sam razmnožuje, se vgradi v čisto datoteko in se razširi po računalniškem sistemu ter okuži datoteke z zlonamerno kodo.

-       Trojanski konji: vrsta zlonamerne programske opreme, ki se izdaja za legitimno programsko opremo. Kibernetski kriminalci uporabnike prepričajo, da trojanskega konja naložijo v računalnik, kjer ta povzroči škodo ali zbira podatke.

-       Vohunska programska oprema: program, ki skrivaj beleži, kaj počne uporabnik, da bi lahko te informacije uporabili spletni kriminalci.

-       Odkupnina: zlonamerna programska oprema, ki zaklene uporabnikove datoteke in podatke ter grozi, da jih bo izbrisala, če ne bo plačana odkupnina.

-       Oglaševalska programska oprema: oglaševalska programska oprema, ki se lahko uporablja za širjenje zlonamerne programske opreme.

-       Botneti: omrežja z zlonamerno programsko opremo okuženih računalnikov, ki jih kibernetski kriminalci uporabljajo za izvajanje spletnih nalog brez dovoljenja uporabnika.

2. Vbrizgavanje kode SQL

Vbrizgavanje SQL (Structured Query Language) se uporablja za prevzem nadzora in krajo podatkov iz zbirke podatkov. Kibernetski kriminalci zlonamerno kodo v podatkovno zbirko vstavijo z zlonamernim stavkom SQL. To jim omogoča dostop do občutljivih podatkov v zbirki podatkov.

3. Podtikanje e-pošte 

Takrat kibernetski kriminalci svoje žrtve napadejo prek e-poštne platforme, ki se predstavlja kot legitimno podjetje in zahteva zaupne podatke.

4. Napadi tipa Man-in-the-middle

Napad moža sredi je vrsta kibernetske grožnje, pri kateri kibernetski kriminalec prestreže komunikacijo med dvema osebama in ukrade podatke. 

5. Napad z zavrnitvijo storitve

Temelji na tem, da je sistem neuporaben, organizacija pa ne more opravljati ključnih funkcij, saj omrežja in strežnike preobremeni s prometom.

 Kako se lahko podjetja in posamezniki zaščitijo pred kibernetskimi grožnjami?

1. Ne klikajte povezav v e-poštnih sporočilih neznanih pošiljateljev ali spletnih mest: to je način širjenja zlonamerne programske opreme.
2. Izogibajte se uporabi nezavarovanih omrežij Wi-Fi na javnih mestih.
3. Posodobite programsko opremo in operacijski sistem, da izkoristite najnovejše varnostne popravke.
4. Uporabite protivirusno programsko opremo za odkrivanje in odstranjevanje groženj. Za boljšo raven zaščite se tudi posodabljajte.
5. Uporabljajte močna gesla, tj. gesla, ki niso predvidljiva ali jih ni lahko uganiti.