5 NAJPOMEMBNEJŠIH DOGODKOV TEDNA

1.      Protestniki, ki podpirajo Bolšara, poskušajo vdreti v brazilske vladne ustanove

Po volitvah 30. oktobra lani se zdi, da so v Braziliji vode nemirne. Ob Lulovi tesni volilni zmagi (dobil je 50,9 % glasov, Bolsonaro pa 49,10 %) je bila polemika pripravljena že od samega začetka.

Že nekaj ur po zmagi naprednega kandidata so potekale številne demonstracije, blokade cest in celo pozivi policiji in vojski, naj razveljavita izide volitev.

Napetost se je v zadnjih nekaj tednih še povečala in dosegla vrhunec prejšnjo nedeljo, ko je prišlo do vdora na kongres v Brazilijaii. Množica Bolsonarovih privržencev je prebila policijski kordon in vstopila v dvorano ter na svoji poti uničevala pohištvo. Namen je bil ustvariti "domino učinek", ki bi brazilske javne ustanove spravil pod nadzor.

Ta dogodek, ki se je zgodil natanko dve leti po napadu na stolnico v ZDA, so obsodile vse članice EU in tudi Združene države Amerike. Hkrati je tudi velik del desnice v Braziliji zavrnil ta dejanja, medtem ko je bila obsodba levice popolna. Sam Lula je v zvezi s tem obtožil nekatere policijske ustanove v državi, da so pri tem sodelovale.

Po napadu je vojska sama razbila preostale boljševiške tabore okoli kongresa ter nekatere ustanove in policijske postaje po vsej državi. Število pripornikov je zdaj 1500, nadaljnji posegi pa niso izključeni. Brazilska vlada je v tem smislu kategorična: ti dogodki ne bodo ostali nekaznovani in pričakujemo racionalen, a odločen odziv.

Spomnimo, da je Jair Bolsonaro pred nekaj dnevi z zasebnim letalom zapustil Brazilijo in se odpravil na Florido v ZDA. Od tam je bil pred kratkim zaradi zdravstvenih težav sprejet v bolnišnico in je vse te dogodke spremljal od daleč. Njegova obsodba dejanj njegovih privržencev je sramežljiva in jedrnata, vse večja pa je tudi možnost, da se ne bo vrnil v državo zaradi morebitne uvedbe sodnega postopka proti njemu, kar mu otežuje vrnitev v državo.

2.      Kevin McCarthy je bil izbran za novega predsednika predstavniškega doma ameriškega kongresa.

Po dolgi poti, ki je trajala štiri dni zasedanj in 15 različnih glasovanj, se zdi, da se je zastoj v zgornjem domu ameriškega parlamenta končal. 57-letni Kalifornijčan Kevin McCarthy je bil izvoljen na položaj z 216 glasovi.

Čeprav so republikanci od začetka imeli večino, so se v stranki pokazale razpoke med zmernimi in "trumpisti". Približno 20 republikanskih kongresnikov se je do zadnjega trenutka pogajalo, da bi si zagotovili svoje glasove. Scenarij se zdi očiten, McCarthyjeva odvisnost od trumpizma je bila jasno izražena v javni izjavi Kalifornijca, v kateri se je osebno zahvalil nekdanjemu predsedniku za njegova prizadevanja, da bi zagotovil nadaljevanje pogajanj.

Tako so s pogajanji, ki so se po vsakem glasovanju preoblikovala, želje najkonservativnejšega dela republikancev dobivale koncesije, tako da je bilo jasno, da novemu predsedniku ne bodo olajšali položaja. Napetost med republikanci je takšna, da se je McCarthy po enem od glasovanj celo spopadel z Gaetzom, enim od kongresnikov, ki podpirajo Trumpa.

Scenarij, ki se odpira, je zanimiv, vendar negotov. McCarthy se bo moral spoprijeti z bolj desničarskimi deli svoje stranke, hkrati pa se bo moral zavedati, da mora ponovno vzpostaviti mostove z demokratskim zborom. Kljub temu se za zdaj zdi, da se McCarthy bolj ukvarja s tem, da bi se približal najbolj desničarskim delom svoje stranke, spremenil svoje stališče glede napada na Kapitol (ki ga je sprva ostro obsodil, v zadnjem času pa je do njega zavzel bolj mlačen odnos) ali se odpravil v rezidenco nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, se z njim fotografiral in se z njim pogajal.

3.      Protesti v Iranu: usmrtitve se nadaljujejo

Več tednov smo spremljali proteste v Iranu. Zdi se, da je to, kar je bilo sprva predstavljeno kot priložnost za odprtje države in spremembe na kulturnem in gospodarskem področju ter vloge žensk v družbi, prekinil val reaktivnih ukrepov.

Po valovih protestov se zdi, da želi režim z vrnitvijo k normalnemu stanju ponovno vzpostaviti nadzor nad razmerami. Ponovno je bila vzpostavljena moralna policija, številni protestniki so bili aretirani, prav tako pa tudi ugledne iranske družbene osebnosti.

Aretacijam so sledile prve obsodbe. Čeprav so bile v nekaterih primerih znižane, kot v primeru nogometaša Amirja Nasra Azadanija, ki je bil sprva obsojen na smrt, na koncu pa na 26 let zapora. Kljub temu so bile nekatere kazni potrjene in izvršene. Tako naj bi bile izvedene že štiri demonstracije, zadnji dve v ponedeljek.

Mohameda Mahdija Karamija (22 let) in Seyeda Mohamenia Hoseinija (39 let) so obesili, ne da bi upoštevali mednarodne proteste in pod pretvezo, da sta med protestom ubila pripadnika paravojaške milice Basidž. Amnesty International je opozorila, da sojenje zaradi kratkosti (manj kot en teden) in dejstva, da si obtoženci niso smeli izbrati odvetnika, temveč jim je bil dodeljen odvetnik, ki ga je imenovalo sodišče, "ni bilo podobno resnemu sodnemu postopku". Poleg tega so obtoženci trdili, da so bila njihova priznanja o umoru pridobljena z mučenjem, po več elektrošokih in udarcih v glavo, zaradi katerih so izgubili zavest.

Mohamenijev oče je celo prosil za usmiljenje, da sin ne bi bil usmrčen. Novinar, ki je vodil intervju, je bil nato aretiran.

Na mednarodni ravni sta dejanja obsodila vodja diplomacije EU Josep Borrell in posebni odposlanec ZDA za Iran Robert Malley, ki je sojenje označil za "farso".

Za konec je treba poudariti, da ta represivni proces še zdaleč ni končan. Čeprav so bile do zdaj usmrčene štiri osebe, je bilo na smrt obsojenih 14 oseb. Poleg tega je bilo med demonstracijami aretiranih skoraj 20.000 ljudi, 517 protestnikov pa je bilo med protesti ubitih.

4.      Umrl papež Benedikt XVI.

31. decembra 2022 je v 95. letu starosti umrla ena najpomembnejših osebnosti novejše zgodovine. Papež Benedikt XVI., ki je pred skoraj desetimi leti, leta 2013, po le osmih letih papeževanja, odstopil s položaja. Od takrat se je držal v ozadju, kar ga je spremljalo do konca življenja.

Benedikt se je v svoji karieri spopadal s številnimi vprašanji, med drugim s poskusi reforme pranja denarja v vatikanski banki, z izbruhom škandalov o zlorabah otrok v Katoliški cerkvi in z večkratnimi poskusi oživitve teoloških vprašanj (ki so se iz liberalizma v njegovi mladosti spremenila v trd konservativizem).

Pogreba, ki je bil v četrtek, 5. januarja, se je udeležilo 50.000 vernikov, ki so se pod oblaki na Trgu svetega Petra od njega poslovili z molitvijo rožnega venca. Na čelu teh vernikov je bil sedanji papež Frančišek na invalidskem vozičku. Zaradi zdravstvenega stanja je obred vodil dekan Giovanni Battista Re, homilijo pa je imel sam Frančišek, ki se je v zadnjih trenutkih spomnil pokojnega: "Benedikt, zvesti prijatelj Ženina, naj bo tvoje veselje popolno, ko boš dokončno in za vedno slišal njegov glas."

5.      Rusko-ukrajinski konflikt: Putin objavil kratko premirje in Španija se ponovno oborožuje

Glede razmer v Ukrajini je bilo v zadnjih dneh nekaj novih dogodkov.

Prvi je predlog Vladimirja Putina za 72-urno premirje med pravoslavnim božičem. Ukrajina se je na ta predlog odzvala plaho in sumničavo ter ga zavrnila. Po pričakovanjih enostranska prekinitev ognja ni bila spoštovana. Državi sta druga drugo obtožili, da kršita pakt, Ukrajina pa ga je označila za "past". V naslednjih urah so se v različnih delih Donbasa, predvsem v Zaporju in Luhansku, začeli spopadi in artilerijsko obstreljevanje.

Drugi je prišel hkrati s prvimi urami premirja, in sicer z druge strani oceana. Ameriška vlada je napovedala nov paket vojaške pomoči v vrednosti 3 milijard dolarjev, vključno s pošiljko oklepnih vozil. Pobudi sta se pridružili Francija in Nemčija, ki sta se po pogajanjih z Joejem Bidenom strinjali, da bosta poslali nove protiletalske baterije. Patriot.

Najnovejša novica zadnjih nekaj ur je javna izjava vodje španskih oboroženih sil, kralja Felipeja, da bo povečal obrambni proračun. Kralj je poudaril, da bi morala Španija povečati obrambni proračun, ki bi moral v manj kot petih letih predstavljati 2 % celotnega nacionalnega BDP. Zato je to povečanje (obvezno za članice Nata) označil za nujno potrebno zaradi "neposredne nevarnosti", ki jo predstavlja Putinova Rusija.

Z vpletenostjo različnih držav v konflikt in njihovim ponovnim oboroževanjem se zdi, da so meči ponovno izvlečeni.