5 najpomembnejših zgodb tedna

1.      Eno leto vojne v Ukrajini

Ta petek bo minilo natanko eno leto od začetka spora med Rusijo in Ukrajino. Tistega usodnega 24. februarja se je začela ruska invazija na Ukrajino, ki je bila sprva načrtovana kot "operacija strele", vendar je Kremlju postopoma ušla izpod nadzora.

Številke o vojni so katastrofalne: ZN ocenjujejo, da je Evropa (uradno) sprejela 8 milijonov ljudi, Nemčija in Poljska pa več kot milijon razseljenih oseb. V Španiji je število beguncev naraslo na 166.000.  Med temi begunci je približno 90 % žensk in otrok, večina moških pa zaradi logističnih in vojaških potreb ostaja v ozadju. Zaradi te drame gre za največji begunski eksodus v Evropi po drugi svetovni vojni.

Medtem se razmere na mednarodni ravni zaostrujejo: ZDA trdijo, da imajo dokaze, da se Kitajska namerava še bolj vplesti v konflikt in Moskvi dobaviti orožje, ter azijsko velikanko opozarjajo, da bo to dejanje imelo posledice za mednarodne odnose. Scholz in Macron pa pozivata k enotnosti evropskih partnerjev v konfliktu in jih spodbujata, naj se bolj izrazito vključijo v vojaško podporo Ukrajini. Pred nekaj dnevi je v Španiji pristal konvoj ukrajinskega vojaškega osebja, ki se je usposabljal za uporabo tankov in protiletalskih baterij.

Humanitarna drama se še vedno povečuje, čeprav konflikt še zdaleč ni bil rešen. Položaj otežujejo še nestrpnost držav, kot sta Belorusija in Moldavija, ki bi lahko povečale svojo podporo Rusiji v konfliktu, ter govorice, da Moskva še ta mesec pripravlja ofenzivo.

Zdi se, da so meči končno v zraku. Prejšnji ponedeljek je Kijev obiskal ameriški predsednik Joe Biden, Putin pa je za naslednji dan napovedal govor narodu, ki bi lahko obrnil razmere.

2.      Potres v Siriji in Turčiji: teden dni po nesreči

Deset dni po usodnem potresu, ki je stresel mejo med Turčijo in Sirijo, prihajajo prvi bolj ali manj ustaljeni podatki o posledicah potresa. Medtem ko je v Siriji v potresu umrlo 5 000 ljudi, Turčija, najbolj prizadeta država, ocenjuje število mrtvih na 40 000.

V Turčiji so odgovarjala nekatera nepremičninska podjetja, ki so bila odgovorna za gradnjo stavb, ki niso vzdržale potresov. S preiskavo se je število preiskovancev povečalo na 254, od katerih jih je 55 že pristalo v priporu. Po drugi strani pa se zdi, da je nesreča v Siriji dosegla takšno stopnjo, da so se nekatere države, ki od začetka vojne v državi (2011) niso vzdrževale odnosov z Al Asadovo vlado (na primer Savdska Arabija in Jordanija), odločile, da jih bodo začasno ohranile. Namen te ponovne vzpostavitve odnosov je pošiljanje humanitarne pomoči. Medtem so Združeni arabski emirati, partner pri normalizaciji regionalnih odnosov z al Asadom, režimu ponudili 100 milijonov dolarjev, da bi mu pomagali prebroditi težave.

Odnosi med Sirijo in nekaterimi državami v regiji so se otoplili in ZDA so odpravile nekatere sankcije, Evropa pa je začela razmišljati o njihovi reviziji. Zdi se, da je potres priložnost za sirski režim, da izboljša svoje mednarodne odnose, pa tudi način za stabilizacijo režima, ki je že več kot desetletje zdesetkan.

3.      Gospodarstvo: Inflacija se na splošno umirja, vendar še vedno vpliva na cene hrane

Prejšnji teden smo poročali o tem, da se je inflacija začela umirjati, kar je spodbudilo evropska gospodarstva, ki so izboljšala svoje finančne napovedi za prihodnje mesece. Kljub temu se zdi, da se na nekaterih področjih rast cen ne upočasnjuje, kot na primer pri nekaterih osnovnih živilih.

Inflacija v živilskem sektorju, ki je bila prisotna že v mesecih pred začetkom konflikta v Ukrajini, se je z vojno zaradi pomena Ukrajine in Rusije pri proizvodnji pšenice močno povečala. Zlasti zaradi blokade ruskih proizvodov s strani EU in sankcij proti Putinu se rast cen hitro stopnjuje.

Eno leto po začetku vojne je osnovna inflacija, ki je med strokovnjaki najbolj zaskrbljujoča, nevarnih 7,5 %, inflacija hrane pa se je povzpela na 15,4 %, kar kaznuje najrevnejše dohodke.

4.      Škandal v družbi Renfe: zaradi napake pri velikosti vlaka odstopila šef in drugi vodja

Pred nekaj tedni je špansko javnost pretresla že zadnja neuporabnost RENFE: vlaki, namenjeni Asturiji in Kantabriji, so bili preveliki, tako da niso mogli skozi nekatere predore v regiji.

Sprva je odstopilo nekaj visokih uradnikov družb ADIF in Renfe in zdelo se je, da se je s tem vse končalo, vendar je verjetno zaradi bližajočih se regionalnih volitev, ki so močno pretresle lokalno politiko teh skupnosti, v tem primeru accountability je šla dlje, kot je bilo pričakovano. V ponedeljek sta svoj odstop napovedala vodja RENFE (Isaías Tobias) in vodja prometnega sektorja številka dve (Isabel Pardo de Vera).

5.      Gospodarstvo in podnebje: CEPSA odpira koridor za prenos vodika v Rotterdam

Nizozemski konzorcij podjetij ACTE je včeraj z družbo Respol podpisal memorandum o soglasju, v katerem sta se obe strani zavezali, da bosta sklenili sporazum za olajšanje pomorskega prometa med Algecirasom in Rotterdamom. Pri tem prevozu bi se pošiljale velike količine zelenega amoniaka, ki se uporablja v industrijske namene.

Ta koridor naj bi bil odprt do leta 2027, kar bo družbi CEPSA omogočilo vstop na severnoevropski trg in odprlo vrata večjemu številu strank, ki se zanimajo za uporabo tega materiala, ki ga španska družba proizvaja na jugu Iberskega polotoka.

Sporazum je bil tako pomemben, da sta ga podpisala ministrica za ekološki prehod Teresa Ribera in nizozemski minister za energetiko Rob Jetten, ki sta podpisala tudi dodatni memorandum o soglasju o sodelovanju na področju vodika. Ta sporazum bo trajal pet let in ga pozdravlja tudi EU, ki s tem potrjuje svojo namero, da postane vodilna pri prehodu na zeleno gospodarstvo.